Srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović je v zadnjih izjavah poudarila, da se svetovna zavest glede razmer v Bosni in Hercegovini spreminja. Po njenih besedah v mednarodni skupnosti narašča razumevanje za težave, s katerimi se sooča država, ter za stališča Republike Srbske, ki po njenem mnenju zgolj brani svoje ustavne pristojnosti. Cvijanovićeva je ob tem kritizirala politične akterje v Federaciji BiH, češ da ne prepoznajo teh globalnih premikov in vztrajajo pri starih političnih vzorcih. Političarka je izpostavila, da mora Sarajevo priznati obstoj in avtonomijo Republike Srbske kot ključni pogoj za stabilnost države. Opozorila je, da ignoriranje realnosti v Sarajevu vodi v politično stagnacijo, medtem ko se po njenih trditvah tuji diplomati vse bolj zavedajo, da Republika Srbska ni vir težav, temveč subjekt, ki ščiti svoje pravice znotraj dejtonskega okvira. Izjave odražajo nadaljevanje napetosti med entitetama v BiH glede prihodnosti državne ureditve.

Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je zavrnila trditve nekaterih medijev, da oblast v Republiki Srbski gradi tesnejše odnose s Hrvaško kot s Srbijo, in dodala, da je Srbija najpomembnejši in najbolj naraven opora za Republiko Srbsko. Izpostavila je, da so tovrstne trditve neresnične in predstavljajo podtikanja.

Željka Cvijanović, srbska članica predsedstva BiH, je dejala, da jo ohrabrujejo sporočila ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi morala prihodnost BiH temeljiti na dogovoru predstavnikov treh narodov. Poudarila je, da je dialog edina alternativa propadanju BiH.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Tri ženske iz Sarajeva, Banjaluke in Mostara opisujejo svoje spomine na vojna leta in Daytonski sporazum, ki je državi prinesel mir, vendar tudi zapletel njeno državno ureditev.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.

Draško Stanivuković, predsednik Gibanja Varna Srbska in PDP, je na Republiško javno tožilstvo Republike Srbske vložil kazenske ovadbe proti več odgovornim osebam zaradi domnevnega kriminala v Rudniku in Termoelektrarni (RiTE) Ugljevik. Ovadbe so bile podane proti trem nekdanjim premierjem Republike Srbske in Miloradu Dodiku, med drugim pa tudi proti Željki Cvijanović, Radovanu Viškoviću in Aleksandru Džombiću zaradi projekta v RiTE Ugljevik, za katerega naj bi bilo porabljenih 240 milijonov brez učinka.

Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je ostro obsodila nedavne napade na Srbe v Splitu in Zagrebu. Izrazila je ogorčenje nad tem, da Evropska unija molči o incidentih, ki se dogajajo v državi članici.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ponovno izrazil podporo Miloradu Dodiku, češ da so se obtožbe proti njemu izkazale za neutemeljene, saj so oblasti v Bosni in Hercegovini morale zavrniti dodatne postopke proti njemu. Szijjarto je ob tem kritiziral Evropsko unijo.

Predsednik vlade Islamske republike Pakistan, Muhammad Shehbaz Sharif, je poslal čestitko predsedniku Republike Azerbajdžan, Ilhamu Aliyevu, ob dnevu zmage, poroča Azernews.

Predsednik Vlade Republike Srbske, Savo Minić, je izrazil sožalje in ponudil pomoč prebivalcem Tuzle po tragediji, ki se je zgodila v domu za upokojence. Vlada Republike Srbske je ponudila vso razpoložljivo pomoč mestu Tuzla po nesreči v domu za starejše.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.

Na Češkem je desna koalicija, ki jo vodi milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš, podpisala koalicijsko pogodbo. Program nove vlade obljublja ničelno toleranco do migracij in ohranitev valute krona, saj ne predvideva uvedbe evra. Med prioritetami je tudi dvig upokojitvene starosti na 65 let. V naslednjem koraku bo moral predsednik države potrditi vlado.

Velika Britanija je potrdila, da sankcije, ki jih je uvedla 11. aprila 2022 proti Miloradu Dodiku in Željki Cvijanović zaradi poskusov spodkopavanja legitimitete in funkcionalnosti BiH, ostajajo v veljavi kljub nedavni odločitvi ZDA.

Predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić se je udeležil seje Varnostnega sveta ZN, kjer je poudaril pomembnost ohranitve OHR. Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH, je izjavila, da je Komšić v Varnostnem svetu govoril v svojem imenu.

Ameriško ministrstvo za finance je odpravilo sankcije proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, in več drugim posameznikom iz te entitete BiH. V ozadju naj bi bil neuraden dogovor s Trumpovo administracijo.

Urad za nadzor premoženja tujcev ameriškega ministrstva za finance (OFAC) je umaknil sankcije Miloradu Dodiku, Željki Cvijanović in številnim njunim sodelavcem ter podjetjem iz Republike Srbske. Nebojša Vukanović se je po ukinitvi sankcij vprašal, kaj bo Dodik izdal, sam Dodik pa se je zahvalil Trumpu.

Srbska članica predsedništva BiH, Željka Cvijanović, je izrazila željo po prisotnosti ameriških opazovalcev na morebitnih izrednih volitvah v Republiki Srbski. Kot razlog je navedla preprečevanje manipulacij, podobnih tistim, ki jih je domnevno doživel ameriški predsednik na prejšnjih volitvah.

Ameriška ambasada v Bosni in Hercegovini je pozdravila odločitev Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS) in imenovanje vršilca dolžnosti predsednika Republike Srbske (RS). Kot je sporočil tiskovni predstavnik ameriške ambasade, bo ta odločitev usmerila delovanje k konstruktivnemu partnerstvu z Združenimi državami Amerike, ki temelji na skupnih interesih, gospodarskem potencialu in skupni blaginji. Iz ambasade so še dodali, da se veselijo bolj pragmatičnega odnosa z Republiko Srbsko.

V Narodni skupščini Republike Srbske so Ano Trišić Babić, blizu sodelavko Milorada Dodika iz stranke SNSD, predlagali za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Željka Cvijanović naj bi bila prvotno predvidena kandidatka, vendar je prišlo do spremembe v zadnjih 24 urah.

Mediji poročajo, da je Milorad Dodik, vodja vladajoče koalicije v Republiki Srbski, predlagal Željko Cvijanović, trenutno članico predsedstva Bosne in Hercegovine, za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Narodna skupščina Republike Srbske naj bi uradno predlagala Željko Cvijanović za začasno opravljanje funkcije predsednika Republike Srbske.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je na seji v Sarajevu soglasno sprejelo odločitev, da ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominira za Nobelovo nagrado za mir zaradi njegovega prizadevanja za vzpostavitev miru v Gazi. Predlog je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović.

V Draču je potekal vrh procesa Brdo-Brioni, ki so ga organizirali predsedniki Slovenije, Hrvaške in Albanije. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izjavil, da Hrvaška in Slovenija nista mentorici državam Zahodnega Balkana, temveč podpora na njihovi poti v EU.

Podpredsednica stranke SNSD, Željka Cvijanović, je napovedala "žestoko kampanjo" stranke in prepričljivo zmago na prihajajočih volitvah v Republiki Srbski. Izpostavila je, da je SNSD močna, enotna in pripravljena, pod vodstvom Milorada Dodika, braniti Republiko Srbsko in njene interese.

Milorad Dodik in Željka Cvijanović sta se v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Dodik je ob tem izjavil, da Evropska unija "propada", medtem ko Republika Srbska v EU izvozi 70 % svoje robe.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija vlaga stotine milijonov evrov v spodkopavanje parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 28. septembra. Opozorilo je sledilo aretacijam, kjer naj bi Rusija v Srbiji urila ljudi za povzročanje neredov. Poljski minister pa je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN opozoril Rusijo, naj ne "cvili", če bodo njena letala sestreljena.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je začela tridnevni obisk v Bosni in Hercegovini, kjer se je sestala s člani predsedstva BiH, vključno z Denisom Bećirovićem. Cilj obiska je poudariti podporo Evropske unije prihodnosti Bosne in Hercegovine kot članice EU in spodbuditi pospešitev evropske poti države. Srbska članica predsedstva Željka Cvijanović se je srečanju izognila, kar je napovedal tudi Milorad Dodik.

Članica predsedstva BiH, Željka Cvijanović, je kritizirala odločitev slovenske vlade o uvedbi sankcij proti Miloradu Dodiku, nekdanjemu predsedniku Republike Srbske. Cvijanovićeva meni, da takšna poteza ne prispeva k reševanju kriz v BiH, ki so posledica dolgotrajnega vmešavanja tujine, kulminirajočega v enostranskem delovanju Christiana Schmidta. Izrazila je upanje, da bodo države v regiji pokazale bolj premišljen pristop.

Urad predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar je sporočil, da niso bili uradno obveščeni o sankcijah, ki jih je uvedla vlada Republike Srbske proti predsednici in ministrici za zunanje zadeve Tanii Fajon. Predsednica Pirc Musar se je prvič odzvala na ukrepe oblasti Republike Srbske.

Slovenija je uvedla sankcije Miloradu Dodiku in mu prepovedala vstop v državo zaradi prelivanja kapitala. Dodik je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je odkupil. V odgovor je vlada Republike Srbske prepovedala vstop v entiteto slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Dodik je v diplomatski ofenzivi iskal podporo v Moskvi. Pred volitvami v Sloveniji je pozval Srbe, naj glasujejo za Janeza Janšo. Dodik trdi, da sta samo on in Netanjahu persona non grata v Sloveniji.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je na nedavni seji zadolžilo Svet ministrov BiH, da v petih dneh pripravi in predloži predlog zakona o proračunu institucij BiH in mednarodnih obveznosti za leto 2025. Željka Cvijanović je bila proti sprejetju sklepov o proračunu. Predsedstvo je s tem dejanjem preneslo odgovornost za pripravo proračuna na Svet ministrov.

Mandatar za sestavo nove vlade Republike Srbske, Savo Minić, je po posvetovanjih z delegacijo SNSD napovedal, da bi lahko bila nova vlada izvoljena že naslednjo sredo. Minić, ki ga je predlagal Milorad Dodik, kljub temu da mu je CIK BiH odvzel mandat, pričakuje, da bo seja Narodne skupščine RS o izbiri nove vlade potekala najkasneje do takrat. Kot prioriteto svojega dela je izpostavil zaščito interesov Republike Srbske in njenih pristojnosti.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je razpravljalo o predlogu, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović, vendar sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Denis Bećirović in Željko Komšić, preprečila uvrstitev te točke na dnevni red, zahtevajoč dodatno gradivo.

V Kosovu so se danes ponovno zbrali poslanci v že 58. poskusu konstituiranja parlamenta. Gibanje Vetëvendosje je v nedeljo predlagalo tri imena v tretjem poskusu konstituiranja po sodbi sodišča. Pred sejo se je sestala tudi Demokratska stranka Kosova (PDK), da bi se uskladila glede glasovanja o predsedniku parlamenta.

Željko Komšić in Denis Bećirović, člana Predsedstva BiH, sta zavrnila uvrstitev predloga Željke Cvijanović o nominaciji Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado na dnevni red seje. Komšić in Bećirović sta zahtevala dodatne informacije in dokumente preden bi predlog sploh lahko obravnavali. Cvijanovićeva je sicer na ameriškem črnem seznamu zaradi spodkopavanja Daytonskega mirovnega sporazuma.

Članica Predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Cvijanović, je predlagala, da Predsedstvo BiH nominira ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir. Cvijanovićeva meni, da je Trump s svojim proaktivnim delovanjem prispeval k zaustavitvi oboroženih spopadov in reševanju resnih varnostnih kriz.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.

Predsedstvo BiH je sprejelo predlog proračuna za leto 2025. Denis Bećirović in Željko Komšić sta glasovala za, Željka Cvijanović pa proti. Cvijanovićeva je dejala, da je proračun 'nakaraden' in namenjen za 'akrobacije' visokega predstavnika Schmidta.

Predsednik Milatović se je zahvalil voditeljem držav, ki so pomagale Črni gori pri gašenju požarov. Leković je Sokola označil za 'Đukanovićevega hlapca in propadlega pevca' ter kritiziral njegove izjave. Pajović je poudaril, da bo hrabrost in požrtvovalnost Božovića trajno zapisana v spomin mesta.

Željka Cvijanović, podpredsednica SNSD in članica Predsedništva Bosne in Hercegovine, se je odzvala na odločitev Centralne volilne komisije (CIK) BiH o odvzemu mandata Miloradu Dodiku. Izjavila je, da v demokratični Republiki Srbski mandat daje in odvzema narod, ter poudarila, da ne bodo dovolili poniževanja Srbov. Radovan Kovačević, delegat v Domu narodov BiH, je dodal, da je Dodik mandat dobil od naroda in mu ga lahko samo narod odvzame.

Srbska članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović je izjavila, da je zločin v Prebilovcih simbol trpljenja Srbov v Hercegovini med genocidom v Neodvisni državi Hrvaški (NDH). Poudarila je, da je bilo avgusta 1941 na grozovit način ubitih več kot 800 od približno tisoč prebivalcev Prebilovcev.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Budimpešti sestal s predsednikom Republike Srbske, Miloradom Dodikom, in izrazil podporo Dodiku, ki je bil obsojen. Orban je kritiziral Evropsko unijo in dejal, da je Dodik obsojen, ker "noče igrati, kot svira Bruselj." Orban je ponovno posegel v notranje zadeve Bosne in Hercegovine in obtožil Bruselj za Dodikovo obsodbo.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo obsodbo Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, s strani Suda BiH, označilo jo je za nepravično in pod vplivom tujih sil. Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ministrstva, je izjavila, da bo Rusija uporabila vsa politična sredstva za podporo Dodiku in legitimnim oblastem Republike Srbske.

Nebojša Vukanović je izjavil, da je Milorad Dodik po izreku sodbe poskušal svojega sina Igorja Dodika ustoličiti za naslednika na čelu SNSD-ja, vendar mu to ni uspelo, saj naj bi mu Željka Cvijanović temu ostro nasprotovala. Seja predsedstva in glavnega odbora SNSD-ja je bila zelo napeta in je trajala več ur.

Po tem, ko je SNSD obsodbo Milorada Dodika označil za pravno nasilje in politični pregon ter pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti v Republiki Srbski, je opozicija, vključno z Nebojšo Vukanovićem in Narodnim frontom, ta poziv zavrnila. Željka Cvijanović je obsodbo Dodika označila za poniževanje demokratične volje naroda.

Podpredsednica SNSD Željka Cvijanović je izjavila, da so ugibanja sarajevske politične scene o tem, ali bo nasledila Milorada Dodika na mestu predsednika Republike Srbske in SNSD-ja, nepomembna. Poudarila je, da je SNSD resna stranka in da bo z Dodikom na čelu ponovno zmagala.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Željka Cvijanović, članica Predsedništva BiH in visoka funkcionarka SNSD-ja, je zavrnila sodelovanje pri odstranitvi Milorada Dodika s politične scene, če mu bo sodna odločba prepovedala politično delovanje. To je le ena od možnosti, ki bi lahko sledile sodni odločitvi, če bo ta potrjena. Dodik je bil namreč nepravnomočno v prvem postopku, ker ni izvedel odločitev visokega predstavnika.

Edin Forto je odgovoril Željki Cvijanović, da so on in njegova stranka ponosni na to, da so ovira na njeni secesionistični poti. Forto je dejal, da je žalostno, da se nekdo, kot je Cvijanovićeva in njena stranka, lahko javno imenuje politični velikan. Poudaril je, da so ponosni na to, da so ji ovira na njeni secesionistični poti.